Pred hišo imamo malo dvorišča, potem pa je že cesta, ki ni asfaltirana. Mi še kako vemo, da je ob strani zemlja zelo mehka, drugi, ki pripeljejo k nam pa tega ne vedo. Danes se je zgodilo ravno to kar smo se bali. K moji sestri je prišla prijateljica in zapeljala preveč h kraju, ko je hotela obrniti avto. Kar naenkrat je zdrsnila iz ceste. Cela prestrašena je prišla na vrata, da ne more z avtom nikamor, ker je nasedla.

Seveda smo šli ven, ker smo vedeli, da zna to bili zelo nevarno, kajti pod cesto je klančina. Sprva je moj oče bil prepričan, da bo avto sam spravil iz jarka, pa mu žal ni uspelo, preveč so bile gume v jarku in avto se enostavno sploh ni premaknil. Tako smo morali najti drugi rešitev. Vedeli smo, da mora nekdo avto potegniti iz jarka. A kdo bi to lahko naredil?

Poklicali smo soseda, ki ima traktor, če nam lahko pride pomagat. Sosed je bil navajen, da ga ljudje pogosto kličejo, ko potrebujejo pomoč, tako ni minilo 10 minut, ko je se je že pripeljal z traktorjem. Prav nič težkega ni to bilo njemu. Vse je bilo rešeno v minuti. Avto je pripel na kljuko in ga počasi potegnil iz jarka.

Videli smo, da bo potrebno ta del ceste asfaltirati, ker drugače bo res nekdo nastradal in se še poškodoval. Naslednje mesece smo se že dogovarjali za cesto, kako in kaj bi naredili. Tako smo jo razširili in asfaltirali, tako da sedaj ne more nihče več zapeljati v jarek, bistveno pa je to, da je cesta veliko bolj varna.