Arhivi avtorja: Urednik

Akumulator ni bil v resnici prazen

Se je tudi vam kdaj izpraznil akumulator? Verjetno ste hitro tekli do najbližjega avto servisa in bližje bencinske črpalke in poskrbeli, da ste star izpraznjen akumulator zamenjali za čisto novi akumulator, s pomočjo katerega bo vaš avto normalno prižgali, ne glede na to kako hladno ali kako vroče je zunaj.

Torej v primeru, ko govorimo o tem, da akumulator doživi šok, je to običajno pozimi, ko se zunaj temperature spustijo pod minus oziroma je to v vročih poletnih mesecih, ko se temperature dvignejo nam trideset stopinj.

No in tako se je zgodilo tudi v primeru, ko je nekega dne prišla žena v hišo vsa žalostna, da ji avto ne vžge. Seveda sem šel preveriti in hitro ugotovil, da je baterija res doživela ta šok zaradi nizkih temperatur. Poskusil sem avto vžgati s kabli in to seveda storil brez večjih težav, toda takoj ko sem avto ugasnil in ponovno poskusil vžgati sem ugotovil, da je verjetno res čas za menjavo akumulatorja.

Moram priznati, da se nisem niti tako zelo čudil, saj je akumulator bil star prav toliko kot avto in sicer že lepih šest let. Šest let pa je za akumulator resnično lepa doba, saj običajno akumulatorji doživijo šoke že takrat, ko so stari štiri ali pet let.

Seveda sem moral avto odpeljati do servisa, seveda pa sem se še prej spomnil, da imam doma polnilec akumulatorjev s katerimi lahko trenutno napolnim akumulator, da ne bom imel težav z vžiganjem. Priklopil sem polnilec na akumulator in ga pustil, da se polni. Po približno petih urah mi je polnilec javil, da je akumulator napolnjen.

Poskusil sem prižgati avto in ugotovil, da se akumulator obnaša brezhibno. In akumulator se še danes po dveh mesecih obnaša brezhibno. Torej v resnici akumulator ni bil v resnici prazen, temveč je le potreboval konkretno vzdrževanje in polnjenje.…

Podnajemniško stanovanje, pogledi mimoidočih in notranje žaluzije

Moral sem si najti podnajemniško stanovanje, ker sem začel študirati kraju, ki je bil predaleč, da bi se vsak dan vozil tja in nazaj. Podnajemniška stanovanja so draga, zato sem upal, da najdem dokaj urejeno majhno garsonjero in našel sem jo, vendar sem takoj videl, da manjkajo na oknih zunanje ali notranje žaluzije, zavese, ali karkoli, ko bi si lahko zagrnil okna. Ker je stanovanje bilo v centru mesta spodaj, so mimo hodili ljudje in prav nič dobro se nisi počutil zvečer, ker si imel občutek, da te nekdo lahko gleda.

Tako sem se že po enem tednu bivanja odločil, da si bom sam na svoje stroške kupil notranje žaluzije, tiste čisto poceni in jih montiral na okna. Lasnika nisem imel namena niti obvestiti, ker me je bilo strah, da ne bi dovolil, kako pa bi potem lahko zvečer bil sproščen. Predenj sem si montiral notranje žaluzije, sem na okna po večerih dajal kakšno odejo, vse skupaj je res izgledalo tako grdo, prav ni bilo lepo, pa še od zunaj se je to videlo, da dajem na okna odeje.

Ker sem kupil najcenejše notranje žaluzije sploh niso bile drage, tudi če bi povedal lastniku, da bi rad imel notranje žaluzije, bi mogoče on zahteval, da plačam neke dobre in drage, tudi zato nisem želel povedati, sedaj pa so to bile ene navadne, poceni, a okna so prav tako zasenčila, kot bi jih drage žaluzije, tako da pri meni ni bilo nobene razlike, da bi si želel  kaj drugega, glavno, da sem jaz imel po večerih zasebnost, ki pa mi je prišla prav tudi pozimi zjutraj, ker so večeri in jutra bili kar dolgo temni. 

Ja, imel sem strošek, a sedaj sem v garsonjeri sproščen prav nič več se ne počutim nelagodno, da bi me kdo lahko skozi okno opazoval, ker imam žaluzije, ki to preprečijo.…

Ko nimaš prijateljev, lahko Casino poskrbi za tvoje večerne izhode

Sedaj premišljujem tako za nazaj, če sem naredil pravo odločit, namreč živel sem več kot 20 let v velikem mestu, potem pa sem se odločil, da se preselim. Gledal sem predvsem na to, a bo okoli mene več narave, a danes pogrešam mesto, Casino, velike nakupovalne centre, gnečo ljudi, vse kar me je prej motilo. Res smo čudni ljudje, ko nekaj nimamo, to pogrešamo. Sedaj živim na podeželju in imam naravo in bi bil bolj vesel in srečen, če bi spet živel v mestu. Dolgčas mi je v naravi. 

Tisti sprehod ko naredim je prekrasen in potem ne vem, kaj naj počnem, pogrešam Casino z prijatelji in mestni vrvež, v mestu sem se počutil živega. Tukaj na podeželju pa sem na enkrat ostal sam, izgubil sem tudi vse prijatelje in zabave. Nekaj dni nazaj sem se odločil, da grem v Casino čisto sam, ker enostavno nisem mogel biti več doma. Navajen sem bila mestnega življenja, tako da to mi sploh ni bilo težko, da sem šel v Casino sam. 

Že ko sem se pripeljal na parkirišče sem se boljše počutil, ko pa sem vstopil v Casino, pa sem spet bil srečen. Takrat sem začel premišljevati, kaj bom naredil, kako bom to zadevo rešil, ali se bom spet selil nazaj? Misli mi niso pustile, da bi se zabaval, čeprav sem vztrajal, a bolj kot sem se hotel imel imeti lepo, bolj sem postajal slabe volje, zaradi tega, ker sem videl, da je to moje življenje, družba, mesto, Casino, jaz pa sem šel živet nekaj daleč stran. Ostal sem 4 ure in se potem ves jezen odpeljal domov. Tako mi je Casino odprl oči, da moram nazaj v mesto, ker sem srečen tam. Danes je mesto spet moj dom, razlika od prej pa je ta, da se tega zavedam in da mi je lepo.…

Kvalitetna keramika okoli hiše vedno zmaga

Pri sami gradnji hiše gre ogromno denarja in če je le možno smo veseli, če kje kaj prihranimo, vendar pa je material ključnega pomena, nikar ne šparajte pri materialu, ker vam bo kasneje še kako žal. Pri nas smo morali položiti keramiko okoli hiše in vedeli smo, da pride v poštev samo kvalitetna keramika, da nam kasneje ne bo žal.

Imeli smo srečo, ker nas je v hiši živelo več, tako si človek lažje privošči stvari. Če pa moraš vse plačati sam pri hiši, takrat pa vsi vemo, da je to zelo težko. Mi smo si strošek delili in tako je prišla pri nas v poštev samo dobra keramika, ki v mokrem ne drsi, ki zdrži temperaturne spremembe. Poznam gospoda, ki si ni mogel privoščiti kvalitetnih ploščic in so mu kasneje pozimi popokale, tako ima še danes popokane ploščice, ker si novih ne more privoščiti. 

Tako draga keramika ni samo zato, ker je lepša, dražja keramika je debelejša, odpornejša na vremenske razmere, kar je zelo pomembno. Pri nas smo naredili tako, da je bilo prav. V salonu smo izbrali močne in odporne ploščice, da bomo imeli okoli hiše lepo in predvsem trpežno in uporabno za dlje časa. 

Je pa res, da je to kar velik strošek, če keramika pride vse okoli hiše, kajti tukaj govorimo o treh stroških, prvi je keramika, drugo je lepilo in tretje je samo delo. Ko je keramika doma, to še ne pomeni skoraj nič, lepilo in delo je skoraj isto drago kot keramika, danes je na žalost tako. Zato pa še kako prav pride, če človek kaj naredi tudi sam. Mi pri hiši smo vsi tehnični tipi, a keramika je za nas prezahtevna, samo polaganje zahteva naklone in če jih pri hiši ne narediš pravilno, ti lahko voda zateka v samo hišo. …

Sončna elektrarna na našem vikendu je bila poročno darilo

Težko je, ko se človek prebija iz meseca v mesec in ima še veliko neizpolnjenih želja, tako je bila na našem vikendu potrebna sončna elektrarna, ampak žal za njo nisva imela denarja. Sprva smo skoraj vsak vikend hodili na počitnice, potem pa nam je postajalo vse težje, posebej poleti, ker nismo mogli imeti hladilnika in tako smo vedno redkeje zahajali na vikend. 

Imela sva tudi željo po poroki in to sva speljala do konca. Najlepše kar se nama je zgodilo pa je bilo to, da so se zbrali prijatelji in darilo, ki so nama ga kupili je bila sončna elektrarna za naš vikend. Moj mož ni mogel skriti veselja, po obrazu mu je steklo kar nekaj solz od veselja, da bo končno to imel. Niti najmanj nisva pričakovala tega, želela sva le eno skromno poroko, ker sva resnično želela zapečatiti najino vezo. 

Že naslednji teden pa je bila akcija, saj je bila pomembna samo sončna elektrarna, tako si je mož z veseljem vzel čas, prav tako njegovi prijatelji in sončna elektrarna je bila montirana. Naredila sva piknik, ki se je zavlekel pozno v noč, vsi skupaj smo takrat prespali kar na vikendu in še drugo jutro nazdravljali temu prekrasnemu darilu. Prijatelji so res veliko vredni, človek ki nima dobrih prijateljev je resnično prikrajšan, kajti dobri prijatelji imajo željo pomagati, te poslušajo, vedo, kdaj si žalosten in lahko se nasloniš na njih. 

Danes imava najin vikend popoln, sončna elektrarna je montirana in lahko vedno uživamo, kadarkoli želimo in ob kakšnem koli vremenu, kajti nismo več odvisni od tega, zvečer pa imamo končno luč, ki je prej nismo imeli, pa še hladno pivo iz hladilnika zelo paše. 

Želje so eno, realnost pa drugo, tako si včasih sami ne moremo uresničiti še tako pomembne želje, če pa imamo dobre prijatelje pa se nam mogoče želja lahko uresniči, tako kot se je nama, da je sončna elektrarna končno na strehi najinega vikenda. …

Pri majhnih otrocih škornji še kako prav pridejo skoraj v vseh letnih časih

Ne bom pozabila našega vikend izleta, ko je bilo napovedano lepo vreme, zjutraj pa smo se v hotelu prebudili v deževen dan. Z možem nisva vedela, kaj naj narediva, pa sem se jaz spomnila, da pa bi nam otroški škornji še kako prav prišli in tako sem šla v otroško trgovino in jih kupila.

Ko sem se vrnila v hotel smo se vsi oblekli, hčerki sem obula škornje in dala dežni plašč, midva pa sva imela dežnike in smo šli. Tako lepega dneva že dolgo nismo preživeli, čeprav smo zjutraj mislili, da bo dan katastrofa, pa smo si ga naredili prav prijetnega. Hčerka je skakala po lužah koliko je pač hotela, tako smo obhodili jezero in se nasmejali do solz. Kako lepo nam je bilo, škornji so prišli še kako prav, prav prijetno je bilo hčerko opazovati kako skače po lužah in se smeji dežju.

Tako smo prišli v hotel mokri in zmatrani, tudi škornji so bili mokri, vendar ne tako, kot če bi imela navadno obutev. Kar dobro so se odnesli, njene nogice so bile tople, to pa je bilo glavno. Sedaj z možem veva, da na dopust obvezno vzameva tudi obutev za dež, kot so škornji, ker pridejo vedno prav, v avtu pa ne zasedejo toliko, da ne bi našli prostora za njih. 

Ko smo prišli domov pa je bil napovedan cel teden dež in tako je hčerka že imela obutev, škornji, ki so bili kupljeni na dopustu, pa so bili še dodaten spomin na naš prekrasno doživeti dopust. Vedno, ko jih je obula ,se je spomnila na skakanje po lužah, tega nismo mogli več spremeniti, pa saj, otroški škornji so za to, naj otroci uživajo v otroštvu še prehitro bodo zrasli in postali preresni, kot smo včasih mi. …

Kako nevarno je lahko, če plovila ne znate pravilno parkirati

Vse več je bark, jadrnic, jaht na morju in vse več ljudi se hvali, da ima izpit za ta plovila, nimajo pa kaj dosti izkušenj. Danes se bil priča prav neprijetnemu dogodku, ko nekdo ni znal parkirati svojega plovila. Bil sem na sosednji barki in že takoj sem videl, da barka gre po svoje in da če on misli tako parkirati barko, to ne bo dobro. Saj nisem vedel, ali je trezen ali pijan, v glavnem vse je šlo postrani. 

Zraven moje barke, je bil še en prostor, kjer je on imel namen parkirati , vedno bližje kot je bil, slabša je bila situacija. Hitro sem poklical vse ljudi na moji barki, da zaščitijo barko, ker sem videl, da on plovila noter ne bo spravil, da se ne bi zaletel v mene. Itak da se je zaletel, a smo vse zavarovali, tako ga je odbilo in zaletel se je v barko na drugi strani, nikakor se ni mogel umiriti, metalo ga je malo sem v mojo barko in malo tja v sosedovo, vsi smo že kričali, da naj nekaj naredi, če ne more plovila spraviti not, naj gre ven in se odpelje. 

Možakar je še kar vztrajal in se zaletaval kakšnih 15 minut, potem pa je le videl, da ne bo šlo in šel nazaj ven, ker plovila očitno ni obvladal, ne vem kaj se je zgodilo, a ni znal parkirati. Ko je šel z plovilom ven, se je ustavil in opravičil, k sreči plovila nihče ni poškodoval, ker smo pravočasno odreagirali. Možakar je nato poprosil za pomoč in takoj sem šel pomagat. Še sam ne ve, zakaj plovila ni mogel spraviti noter, saj je izpit imel že preko 15 let in vsako leto je bil na morju. Tudi nam ni bilo jasno, plovila so res zahtevna za opravljanje, ampak on je imel izkušnje. …

Delovna obutev za opravljanje prakse v bolnici

Spominjam se, da sem že kot majhna sanjala, da si želim postati zdravnica in res se je življenje tako odvijalo, da sem sedaj šla v srednjo zdravstveno šolo. Uživala sem v šoli, še bolj pa sem čakala prakso, da bom končno enkrat med pacienti, končno bo moja delovna obutev in oblačila zdravstvenih delavcev.

Rada sem imela ta poklic, že delo medicinske sestre mi je bilo všeč, a sem hotela še več, hotela sem postati zdravnica, da bi lahko pomagala čim več ljudem. Tako so moja medicinska delovna obutev in oblačila postali moj vsakdan. Vsak dan sem na prakso hodila predčasno, vedno sem delala dlje, če je bilo potrebno. Lahko pa z lahkoto rečem, da v zdravstvu lahko vedno delaš dlje. Kako rada sem šla do bolnikov, jih povprašala, kako se počutijo, če jih kaj moti, če jih kaj boli, rada sem poklepetala z njimi, veliko bolnikov je včasih hotelo samo kratek klepet in polepšan so imeli dan. 

Ko je bila na mojih nogah prvič medicinska obutev sem se počutila pomembno, vsak korak, ki sem ga naredila mi je pomenil ogromno. Nekateri moji sošolci in sošolke so se pritoževali ,da delovna obutev ni udobna, prav tako so z težavo nosili delovna oblačila, jaz pa sem bila vesela, da sem lahko končno stopila v medicinske čevlje. Ne, vem zakaj nekateri gredo v šole, ki jih resnično ne zanimajo, saj tako ne bodo nikoli uživali v svoji službi in vedno jih bo vse motilo, tako kot jih sedaj moti delovna obutev, ki je prav udobna in ne vem zakaj bi se pritoževali. 

Ko sem končala prakso, sem že vprašala, če bodo potrebovali kakšno počitniško delo ,da sem pripravljena delati in naj me pokličejo. Tako je zadnji moj delovni dan, delovna obutev ostala v službi. Komaj pa sem čakala poletne počitnice, da bi mi delovna obutev spet prav prišla.

…

Ko močno pada sneg se na kamera Pokljuka vidi samo belo

Kako veste, da na Pokljuki pada močno sneg, tako da ko želite pogledati kamera Pokljuka vidite samo belo in tako veste, da trenutno pada sneg. Mi smo naslednji teden imeli rezervirane počitnice na Pokljuki, seveda jaz ne bi bila jaz, če ne bi šla že kakšne teden prej malo pogledat, kakšno je stanje, tako sem šla na stran, kjer je kamera Pokljuka in želela videti, kako Pokljuka izgleda. Bila sem presenečena, ker je bilo videti samo belo, tako sem mislila, da kamera Pokljuka ne dela, ko pa sem šla gledat vreme, sem v bistvu prebrala, da pada sneg.

To je torej to, no vesela sem bila snega, ga bo za nas dosti, tako sem vseeno vsak dan šla na kamera Pokljuka, da bi le videla to zasneženo idilo, pa nisem imela niti en dan sreče, ker je vedno snežilo in se preko kamere  ni čisto nič videlo. Malo me je že skrbelo, kajti snežilo je vse dni, do našega prihoda.  Končno smo prispeli in ne boste verjeli, bil je prekrasni sončni dan, zdaj ne potrebujem, da mi kamera Pokljuka pokaže sliko, kajti sedaj jo vidim v živo. Snega je nametalo toliko, da je bilo res idilično, vsepovsod je bilo ogromno snega, potke so bile splužene in prav prijetno je bilo hoditi po njih. 

Kakšno srečo smo imeli, da smo naleteli na tako lepo vreme, prejšnji teden je kamera Pokljuka kazala čisto drugo sliko. Sedaj vem, zakaj ni kamera Pokljuka delala in zakaj sem vsakdan videla samo belo, ker je prejšnji teden snežilo, kot še ne pomnijo. Sedaj pa je čas za uživanje, smučanje, sedenje na snegu ob kavici, večerni sprehodi so sicer mrzli a prijetni za spomine. 

Tako zaključili smo naš zimski dopust, imeli smo veliko snega, sedaj pa je sonce in kamera Pokljuka spet dela, če bom hotela obujati spomine. …

Mravljinci v rokah in držanje telefona

Še kako poudarjajo, da naj čimbolj omejimo telefon in računalnik, a kaj ko je tempo življenja takšen. Sama sem začela opažati, da če sem predolgo držala telefon v roki, so se mi začeli pojavljati mravljinci v rokah, drugače pa nikoli. Prvo nisem bila pozorna, ko pa se je to zgodilo parkrat, pa sem začela biti bolj pozorna.

Potem sem gledala še eno oddajo, pri kateri so govorili, da bi resnično morali imeti telefoni nalepko, da so nevarni za duševno zdravje. Na kar so mi resnično ponavljajoči mravljinci v rokah dali misliti. Kajti vedno so se pojavili, ko sem imela roko pred seboj in gledal privat stvari, saj veste. Tako sem si počasi dopovedovala, da mi to ni potrebno, da lahko neham toliko gledati v sam telefon, ko ni nujno in s tem začela opažati, da sem drugače živela.

Ja, mogoče se bo kateremu zdelo neumno, mravljinci v rokah so te spremenili, samo takrat pomislite, če bi vedno takrat, ko vzamete telefon v roke, ko ni nujno, delali nekaj drugega, pa če tudi samo sedeli in gledali v zrak, bi dejansko šele videli, koliko časa vam jemljejo nepotrebne spletne strani. Jaz sem bila šokirana nad sabo in hvaležna, da so se mravljinci v rokah pojavili takrat in da sem spregledala.

Danes moji dnevi potekajo čisto drugače, na telefonu imam zvok po tiho, tako da me ne zmoti vsaki pisk telefona, občasno pogledam nanj ali je kaj nujnega, sedaj posvečam ta čas za druge stvari, prebiranje knjig, v miru si lakiram nohte, na wc ju se mi ne mudi, otroku se bolj iskreno nasmejim in ga pogledam v oči, ja to so mi dali mravljinci v rokah in takšne male stvari štejejo, ki sedaj ne vidimo več, ravno zato ker po nepotrebnem bulimo v telefone. Naj me mravljinci v rokah še naprej opozarjajo, če bom šla na stara pota in zapravljala čas z telefonom.…